Ali lahko dvomimo, da naši otroci spadajo v generacijo “digitalnih domorodcev”? Vendar pa je sporno dokazati, ali je digitalizacija dobra za zavzeto branje. Če želimo izboljšati vse jezike v naših družinah, se lahko osredotočimo na branje. Kdo bere bolj samostojno in dlje časa zadrži pozornost – oseba, ki je navdušena nad tiskanimi knjigami, ali e-knjižni molj?
Govorice o smrti tiskanih knjig so pretirane in tiskane knjige so še vedno bolj priljubljene kot knjige v digitalnih formatih. Čeprav branje knjig ni okolju prijazno, saj so tiskani izvodi dragi in se ne obnavljajo, imajo tiskani izvodi več velikih prednosti:
1. Redke izvode, zlasti stare, je mogoče najti le v tiskanih različicah.
2. Bralci imajo radi otipljive knjige.
3. Obračanje strani daje občutek napredka pri branju.
4. Številne spletne možnosti (sporočilniki, družabna omrežja itd.) vas ne motijo.
5. Nekateri bralci omenjajo, da si informacije iz tiskane različice lažje zapomnijo.
Ali ima tiskana knjiga za družino dodatno vrednost? Morda je to izvod, ki sta ga mama ali oče brala v svojem otroštvu. Takšne knjige so del dediščine, prav tako kot sam jezik dediščine.
Vendar pa je eno dejstvo vredno tisoč argumentov, da se večkulturne družine odločijo za digitalno kopijo. Včasih je iskanje tiskane knjige v maternem ali ciljnem jeziku na meji nemogočega.
Drugič, ko družina z branjem razvija potreben jezik, postane užitek v tem procesu ključnega pomena. Domača knjižnica bi morala zagotavljati veliko različnih knjig, da bi lahko izbrali zanimive. Zdi se, da je bolj mogoče v te namene uporabljati e-knjige, vsaj za spoznavanje avtorja in zapleta.
Ne nazadnje je priročnost elektronskih kopij za sklicevanje in hitro iskanje nesporna. Obstaja posebna vrsta rekreativnega branja, pri katerem lahko bralec poišče, sintetizira, ovrednoti in posreduje informacije iz več digitalnih besedil.
Na splošno morajo biti bralci dejavni, saj uporabljajo digitalne medije in komunicirajo z drugimi. Interakcijo v družabnih omrežjih in posebnih aplikacijah, kot je Goodreads, lahko podpremo tako pri digitalnih kot tiskanih različicah knjig. Branje tako ostaja povezano, bralci pa dobivajo informacije od vrstnikov, besedila pa dobijo kjerkoli. Tradicija bookcrossinga, ko bralec pusti svojo knjigo na javnem mestu, da bi dal naslednji osebi možnost, da jo prebere, lahko podpira globalni stik bralcev. Bralci lahko na zaznamke knjig v knjižnici dodajo tudi priporočilne opombe.
Ker je branje še vedno počasen proces, vseh informacij ne morete porabiti. To pa ni zadnji očitek digitalnemu branju. Kakšna bo naprava za elektronsko branje? Zdaj živimo v dobi pametnih telefonov in včasih je zaslon premajhen za udobno branje.
Spletne moteče dejavnike je mogoče bolje obvladovati. Bonus je velika prednost pri razvijanju spretnosti samoregulacije. To je za bralce v današnjem svetu ključnega pomena. Nauči se lahko, kako opredeliti cilje branja, obvladovati moteče dejavnike in razmišljati o branju.
Vse te navade pa so dobre tudi za branje v tiskani obliki. Učitelj dvojezičnega otroka ima priložnost, da pred branjem, med njim in po njem ponazori, kako je treba skrbeti za ohranjanje pozornosti, in tako pomaga družini pri tem pomembnem procesu. In ni dokazov o prednostih tiskanih ali mehkih izvodov knjig. Vsaka družina pretehta prednosti in slabosti ter si ustvari svojo knjižnico. Glavni cilj je z branjem podpirati razvoj jezika. Mladi bralec je v središču tega procesa, koga bo torej treba najprej vprašati?
